Rojstni dan: 28. junija ,1712
Umrl v starosti: 66
Sončni znak: Rak
Rojena država: Švica
Rojen v:Ženeva
Znan kot:Filozof, pisatelj in skladatelj
Citati Jeana-Jacquesa Rousseauja Pisatelji
Družina:
oče:Isaac Rousseau
mati:Suzanne Bernard Rousseau
Umrl dne: 2. julij , 1778
kraj smrti:Ermenonville
Osebnost: INFP
Mesto: Ženeva, Švica
Več dejstevizobrazba:Teorija družbene pogodbe, romantizem
Nadaljujte z branjem spodajPriporočeno za vas
Sean Hepburn Fe ... Alain de Botton Paul Bernays Jean PiagetKdo je bil Jean-Jacques Rousseau?
Jean-Jacques Rousseau je bil znan švicarski filozof, pisatelj in skladatelj 18. stoletja. Ko je kmalu po rojstvu izgubil mamo, ga je oče do desetega leta vzgajal v soseski obrtnikov. Ko ga je oče zapustil, je v ponižujočih razmerah odraščal pod skrbstvom strica po materini strani. Pri šestnajstih letih se je zaradi čudaka preselil v Savoy, kjer je stopil v stik z baronnesse de Warens, pod vodstvom katere se je spremenil v človeka s črkami. Kasneje je odpotoval v Pariz in se s pisanjem lotil kariere. Čeprav je do poznih tridesetih let dobil priznanje kot pisatelj in skladatelj, so mu njegova poznejša dela, 'Social Contract' in 'Emile', prinesla njegovo mesto v svetovni literaturi. Ko ga je država preganjala zaradi izzivanja oblasti, se je zadnje dni selil od kraja do kraja. Kasneje so njegova dela generacije reformatorjev navdihnila za spremembe v političnem sistemu njihovih držav.Priporočeni seznami:Priporočeni seznami:
Znane zgodovinske osebnosti, ki so bile perverzneži 50 najbolj kontroverznih pisateljev vseh časov
Image Credit https://www.instagram.com/p/B-iJcOODXES/ (dd_rousseauu •)
Image Credit https://en.wikipedia.org/wiki/Jean-Jacques_Rousseau 
Image Credit https://dickensataleoftwocities.wordpress.com/2012/06/28/jean-jacques-rousseau/ 
Image Credit https://www.davidbrassrarebooks.com/pages/books/03054/jean-jacques-rousseau-riviere-sons/confessions-of-jean-jacques-rousseau-the 
Image Credit http://www.wikiart.org/en/allan-ramsay/jean-jacques-rousseau 
Image Credit http://www.haomahaoba.com/qgwx/Docs/news/1/html/1889777/20150129094339028.shtmlMir,jaz V Parizu Leta 1742 je Jean-Jacques Rousseau odšel v Pariz z namenom, da na Académie des Sciences predstavi nov sistem oštevilčenih notnih zapisov. Čeprav je verjel, da mu bo to bogatilo, je bilo zavrnjeno kot nepraktično. Pohvalili pa so njegovo mojstrstvo nad glasbo. Leta 1743 je našel slabo plačano službo kot tajnik francoskega veleposlanika v Benetkah Comte de Montaigue. Čeprav je službo zapustil v enajstih mesecih, je bilo obdobje zelo pomembno, saj je v Benetkah zasnoval ideje, ki bodo kasneje izražene v njegovi 'Družbeni pogodbi'. Po vrnitvi v Pariz leta 1744 je Rousseau srečal še enega ambicioznega človeka iz province, Denisa Diderota. Kmalu sta oba sklenila prijateljstvo in postala središče skupine intelektualcev, ki so se zbrali okrog 'Enciklopedije, Ou Dictionnaire Raisonné Des Sciences, Des Arts Et Des Métiers'. Leta 1749 se je Rousseau prijavil na natečaj za eseje, ki ga je Akademija v Dijonu. Tema je bila: Ali je napredek znanosti in umetnosti prispeval k čiščenju morale? Odgovoril je negativno in ne le osvojil nagrado, ampak si je prislužil tudi ime. Leta 1750 je objavil svoje prvo večje delo, 'Discours sur les science et les arts' (Razprava o znanostih in umetnosti). V njej je ugotovil, da sta človeka pokvarila družba in civilizacija. V poznejših delih se je tej temi vračal znova in znova. Leta 1752 je s svojo 'le devin du village' pridobil glasbeno priznanje. Dvakrat so jo igrali na Fontainebleauju za Ludvika XV in leta 1753, večkrat v Opéri Le devin du village (Village Soothesayer). Po tem je postal eden najbolj iskanih moških v Parizu. 
V Montmorencyu Junija 1754 se je Rousseau vrnil v Ženevo in za pridobitev njenega državljanstva znova postal protestant. Istega leta je končal tudi drugo večje delo 'Discours sur l'origine et les fondements de l'inégalitéparmi les hommes' (Diskurs o izvoru in osnovah neenakosti med moškimi.) Kmalu je spoznal, da ga ne bo več lahko svobodno objavlja svoja dela pod svojim imenom v Ženevi. Zato je leta 1755 izdal 'Discours sur l'origine de l'inégalité' iz Nizozemske. Kmalu zatem se je na povabilo lastnice Mme preselil na posestvo na robu gozda Montmorency. d’Épinay. Tu je spoznal Sophie d'Houdetot, d’Épinayjevo sestrično in hišno gostjo ter se zaljubil vanjo. Zveza je trajala le štiri mesece; delno pa ga je navdihnilo, da je napisal svoj slavni roman 'Julie, ou la Nouvelle Héloïse' (1761). Povzročil je tudi počitek z njegovo gazdarico Mme. d’Épinay, pa tudi njun skupni prijatelj Denis Diderot. Vendar Montmorencyja ni zapustil. Februarja 1758 se je Rousseau preselil v najeto hišo v parku Mont-Louis, nato pa se preselil v Petit Chateau maršala iz Luksemburga in nadaljeval s svojim delom o Julie, ou la Nouvelle Héloïse, ki ga je objavil leta 1761. Nato , dal je hitro objaviti dve glavni deli. Aprila 1762 je objavil svoje mejnik 'Du contrat social ouPrincipes du droit politique' (Družbena pogodba ali O družbeni pogodbi ali Načela politične pravice). Naslednjega maja je izšel njegov ‘Émile, ou De l’éducation’ (Émile ali Razprava o izobraževanju). 'Émile' je ogorčil tako katoličane kot protestante, ker je zavrnil izvirni greh in božje razodetje. Francoski parlament je izdal nalog za njegovo prijetje, zaradi česar je pobegnil v Švico, kjer je odšel v Bern. A tudi tu ni bil deležen le malo sočutja. Švicarske oblasti so njegov 'Socialni stik' in 'Émile' obsodile in v Ženevi prepovedale. Ko so mu rekli, da ne more živeti v Bernu, je zaprosil zaščito pri Frideriku Velikem iz Prusije in z njegovim dovoljenjem začel živeti v Môtiersu. Tu je Rousseau živel dve leti. Decembra 1764 je na zahtevo Jamesa Boswella sestavil ustavo Korzike. Toda kmalu so lokalni ministri izvedeli za njegove zapise in obljubili, da ga bodo pregnali od tam. Na njihov pobudo so ga ljudje začeli mečati s kamenjem, kadar je šel ven. Konec koncev je bil prisiljen zapustiti Môtiers, ko je bila njegova hiša v noči na 6. september 1765 močno kamenjana. Zjutraj je bil skoraj videti kot kamnolom. Kasnejše življenje Po odhodu iz Môtiersa je Jean-Jacques Rousseau najprej odšel živeti v Ile de St.-Pierre, kjer so mu zagotovili zaščito. Toda njegovo bivanje je bilo kratko. Ko so mu rekli, naj zapusti ozemlje, se je 29. oktobra 1765 preselil v Strasbourg. Tudi leta 1765 je začel pisati svojo avtobiografijo, ki je bila posthumno objavljena kot 'Izpoved'. Njegov naslednji cilj je bila Anglija, kjer je živel do sredine 1767, maja pa se je vrnil v Francijo. Čeprav je bil nalog za prijetje zoper njega tokrat še vedno veljaven, so ga pozdravili številni znani ljudje. Približno v tem času je Rousseau razvil paranojo, saj je verjel, da ga ljudje želijo ubiti. Nato se je preselil iz kraja v kraj in se na koncu ustavil v nemoderni soseski v Parizu junija 1769. Nadaljuj branje spodaj Glavna dela Jean-Jacquesa Rousseauja si najbolj zapomnimo po knjigi iz leta 1762 'Du contrat social ou Principes du droit politique' (Družbena pogodba). V tem delu je zagovarjal koncept, da je monarhe opolnomočila božanskost. Namesto tega je ugotovil, da so ljudje suvereni in imajo izključno pravico, da vladajo sami sebi. 'Émile, ou De l'éducation', prav tako objavljeno leta 1762, je še eno njegovo glavno delo. Obravnava temeljna vprašanja v zvezi z odnosom med posameznikom in družbo. V tem delu govori o sistemu izobraževanja, ki bi moškim pomagal preživeti v tem pokvarjenem svetu. Osebno življenje in zapuščina Leta 1745 je Jean-Jacques Rousseau spoznal Marie-Thérèse Levasseur, ki je prihajala iz spoštovane družine, ki je padla v slabe čase. Nato je delala kot pralnica in sobarica v hotelu Saint-Quentin, kamor je Rousseau hodil na obroke. Kasneje sta postala partnerja in oba sta živela skupaj do njegove smrti leta 1778. Od 1746 do 1752 mu je rodila pet otrok, od katerih jih je vsak dobil v dom za najdbo Enfants-Trouvés, domnevno zaradi Rousseaujevega dohodka od pisanja je bil premajhen, da bi jih podpiral in izobraževal. 29. avgusta 1768 sta šla skozi zakonski obred, ki ni bil pravno veljaven. Pred tem je iskal tudi svoje otroke; vendar ni mogel najti nobene sledi o njih. Rousseau je zadnje dni preživel v koči markiza Girardina v njegovem dvorcu v Ermenonvilleu. Tja je odšel 20. maja 1778 in ves čas zbiral botanični primerek, poučeval botaniko sina svojega gostitelja in glasbo hčerko. Nameraval je dokončati nekaj svojih nedokončanih del. Zvečer 1. julija 1778 je Rousseau na klavirju zaigral svojo skladbo pesmi 'Willow Song' iz Othella, nato pa je z družino svojega gostitelja obilno obedil. Zjutraj 2. julija je imel apoplektično kap in je istega dne umrl zaradi možganske krvavitve. 4. julija 1778 je bil pokopan v Île des Peupliers. Kmalu je postalo romarsko mesto za njegove občudovalce. Nato so bili 11. oktobra 1794 njegovi posmrtni ostanki preseljeni v parthanski Panthéon. Rousseaujeva dela, zlasti 'Social Contract' in 'Emile', so navdihnila številne politične reformatorje v Evropi in Ameriki, kar je vodilo do francoske in ameriške revolucije. Iz njihovih spisov je zelo očiten tudi njegov vpliv na velike mislece, kot so Kant, Schopenhauer, Schiller, Goethe, Marks, Tolstoj, Shelly in Byron.
