Biografija Jude Iskariotskega

Nadomestilo Za Znamenje Zodiaka
Znanalnosti Snovi C.

Ugotovite Združljivost Z Znakom Zodiaka

Hitra dejstva

Rojena država: Izrael





Rojen v:Jeruzalem

Znan kot:Jezusov izdajalec



Izraelski moški

Družina:

oče:Simon Iscariot



mati:Kiboreja Iskariotski

Umrl dne:33



kraj smrti:Jeruzalem



Mesto: Jeruzalem, Izrael

Nadaljujte z branjem spodaj

Priporočeno za vas

George Herbert, ... Francis Pegahma ... Charles Sturt Heidi Russo

Kdo je bil Juda Iskariotski?

Juda Iskariotski je bil eden od 12 glavnih učencev Jezusa Kristusa, ustanovitelja krščanstva. Juda je izdal svojega gospodarja, Jezusa Kristusa, kar je na koncu pripeljalo do Jezusovega križa zaradi herezije. Juda je v glavnem krščanstvu omalovažen kot človek šibke morale ali kot utelešenje Hudiča in je postal sinonim za osebo, ki izdaja višji vzrok ali veliko osebo. Judovska legenda je bila zgodovinsko uporabljena kot opravičilo za preganjanje judovske skupnosti v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Od začetka krščanstva do večine 20. stoletja je bil skoraj vedno prikazan v slabi luči v umetnosti, literaturi, drami in drugih oblikah popularne kulture. Eno najbolj znanih del zahodne literature, 'Inferno' Danteja, ga prikazuje kot zlobnega junaka, obsojenega na najnižji krog pekla, skupaj z morilci Julija Cezarja, Bruta in Kasija. Znanstvene študije in popularna kultura od sedemdesetih let prejšnjega stoletja predstavljajo bolj naklonjene upodobitve Jude. Odkritje Judovega evangelija v Egiptu v sedemdesetih letih je bilo razodetje. Njegov prevod, izdan leta 2006, je na nov način prikazal življenje Jude Iskariota in pomagal pri ponovni oceni njegove podobe. Image Credit https://www.whatchristianswanttoknow.com/judas-iscariot-bible-story-and-profile/ Image Credit https://www.etsy.com/uk/listing/221919232/saint-judas-iscariot-pseudo-religious Image Credit https://en.wikipedia.org/wiki/Judas_Iscariot Prejšnji Naslednji Zgodnje življenje in izvor O Judovem otroštvu in zgodnjem življenju ni veliko znanega. Njegov priimek Iskariot kaže, da je moral pripadati mestu Kerioth (znano tudi kot Carioth) v judejskem kraljestvu, saj hebrejska beseda Iscariot pomeni človek iz Keriota. Številni učenjaki menijo, da je beseda Iskariot pokvarjena latinska beseda sicarius, kar pomeni bodalo. Po mnenju znanstvenikov tega mnenja je bil Juda morda pripadnik skupine Sicarii, skupine radikalnih Judov, od katerih so nekateri zagrešili teroristična dejanja z umorom na javnih mestih z dolgimi noži, skritimi pod plašči. Juda je tudi grško črkovanje imena Juda, kar v hebrejščini pomeni, da je Bog hvaljen. Nemški luteranski duhovnik in učenjak Ernst Wilhelm Hengstenberg je menil, da je Iskariot v aramejskem jeziku pomenil lažnivca ali lažnega. Vendar drugi učenjaki temu nasprotujejo z argumentom, da bi bilo zato, ker so pisci evangelija zapisali, da je izdal Jezusa, odveč uporabiti frazo lažni ali pridevnik lažnivec kot pripono k njegovemu imenu. Takšni učenjaki menijo, da mora biti Iskariot njegov pravi priimek. V evangelijih je zapisano, da je bil sin Simona Iskariotskega. Ker je bil Juda v tistem času priljubljeno ime med judovskim ljudstvom, je zelo težko odkriti več podatkov o njem od tistih, ki jih ponujajo zgodovinski in svetopisemski zapisi in zgodbe. Nekateri učenjaki menijo, da je bil Simon Iskariot pravzaprav Simon Peter, ki je bil eden od 12 Jezusovih apostolov in pomemben krščanski svetnik, vendar to ni potrjeno in ni mogoče preveriti. Nekateri učenjaki tudi menijo, da je Juda izmišljen lik, ustvarjen za slikanje Judov v slabi luči, vendar ti pogledi niso pridobili velike popularnosti v običajnem akademskem diskurzu, Judo pa še naprej obravnavajo kot verodostojen zgodovinski lik. Nadaljujte z branjem spodaj Življenje kot apostol Ni jasno, kdaj in pri kateri starosti in stopnji svojega življenja je postal Jezusov učenec. Ni podatkov o tem, kje je živel, preden je postal Jezusov učenec. Čeprav obstaja dovolj dokazov, ki kažejo, da so bili vsi drugi Jezusovi učenci iz območja Galileje, ki je danes znano kot severni Izrael, Judov izvor izhaja le iz njegovega priimka, Iskariot, in domneva se, da je bil iz mesta Kerioth v južni Palestini. Vendar ni znano, ali je živel v Keriothu ali v kakšnem drugem kraju, preden je postal Jezusov učenec. V 'Matejevem evangeliju' 19:28 je bil Jezus opisan tako, da je njegovih 12 učencev sedelo na 12 prestolih in sodilo 12 izraelskim plemenom. Vsi štirje kanonski evangeliji govorijo o Judi kot enem od Jezusovih glavnih učencev. Tri leta je študiral pri Jezusu. Bil je zelo blizu Jezusu in postal del njegovega najglobljega kroga. Rekel naj bi, da je zdravilec bolnih in izvajalec eksorcizmov (izganjanje demonov), poleg tega, da je bil oznanjevalec evangelija. Jezus ga je postavil za blagajnika apostolske službe. Po Janezovem evangeliju je bila denarnica za učence shranjena v njegovem priporu. Jezusova izdaja Izdal je Jezusa, kar je privedlo do aretacije in poznejše obsodbe judovskega sodnega organa, ki ga je obsodil Jezus. Po njegovem prepričanju so rimske oblasti, ki so upravljale Judejo, križale Jezusa na priporočilo judovskih duhovnikov in starešin. Vendar pa obstajajo različna poročila o njegovi izdaji. Znanstveniki so v različnih obdobjih predlagali različne motive dejanja in celo podvomili v verodostojnost trditve, da je izdal Jezusa. Najzgodnejše poročilo o njegovi izdaji Jezusa najdemo v »Markovem evangeliju.« Ta evangelij navaja, da je Judu, ko je šel k judovskim duhovnikom izdati Jezusa, kot podkupnino ponudil 30 srebrnikov. Hkrati pa ni bilo jasno, ali je šel k duhovnikom izdati Jezusa zaradi denarja ali iz kakšnega drugega razloga. Po 'Matejevem evangeliju' je izdal Jezusa v zameno za podkupnino 30 srebrnikov od judovskih duhovnikov. Po tem evangeliju je Jezusa identificiral s poljubom (v zgodovini ovekovečen kot Judov poljub) in ga razkril vojakom judovskega velikega duhovnika Jožefa Kajafe, ki je nato izročil Jezusa vojakom rimskega guvernerja Judeje, Poncij Pilat. Evangelij tudi navaja, da je Jezus predvideval, da ga bo Juda izdal. 'Janezov evangelij' ga opisuje tudi kot Jezusovega izdajalca, vendar ne omenja podkupnine 30 srebrnikov. Opisuje ga kot nezadovoljnega z denarjem, ki so ga porabili za parfume, da bi mazilili Jezusa, ko bi ga lahko porabili za revne. Evangelij tudi navaja, da je Jezus predvideval njegovo izdajo in dovolil, da se to zgodi. V islamski znanstveni literaturi ga ne štejejo za izdajalca. Islamska literatura trdi, da je lagal judovskim oblastem o Jezusu, da bi ga zaščitil. Po mnenju arabskega islamskega učenjaka iz 14. stoletja Al-Dimashqija je Juda prevzel Jezusov videz in bil na njegovem mestu križan. Nekateri sodobni učenjaki menijo, da je izdal Jezusa, ker ni bil zadovoljen s svojim naukom in dejanji. Po mnenju nekaterih učenjakov je upal, da si bo Jezus s svojo službo prizadeval osvoboditi Judejo pred rimsko okupacijo, vendar je bil razočaran, ker tega ni poskušal storiti. Drugi menijo, da je Jezus s svojimi pridigami povečal napetost med Judi in Rimljani in ga je bilo treba zadržati. Aprila 2006 je bil preveden koptski rokopis z naslovom 'Judin evangelij'. Razkrilo je, da je Jezus sam prosil Juda, naj ga izda. Nekateri znanstveniki pa tega prevoda ne sprejemajo. Smrt O njegovi smrti obstaja več različnih poročil. Ti opisi njegove smrti so bili pridobljeni iz 'Nove zaveze' in iz drugih virov. Po »Matejevem evangeliju« je bil Juda po izdaji Jezusa poln obžalovanja in kesanja. Evangelij navaja, da je šel vrniti 30 srebrnikov, ki jih je prejel kot podkupnino za izdajo Jezusa judovskim duhovnikom. Duhovniki niso hoteli sprejeti denarja, saj je bil to krvavi denar. Tako je 30 srebrnikov vrgel stran in odšel. Po tem je storil samomor, tako da se je obesil. V »Svetem pismu kralja Jamesa« v Delih 1:18 piše, da je Juda kupil njivo od denarja, ki ga je prejel od duhovnikov. Navaja, da je med hojo po polju padel na glavo in umrl. V tem poročilu Juda ne obžaluje svojega dejanja, za razliko od tistega, kar je opisano v »Matejevem evangeliju«. v prvem stoletju našega štetja je bilo podano groteskno poročilo o Judovi smrti. Poročilo navaja, da se je njegovo telo pred Judovo smrtjo napihnilo in je začelo oddajati neprijeten vonj. Tako se mu je zgražalo in se ubil. Po »Barnabinem evangeliju« se je Judov videz spremenil v videz Jezusa Kristusa, ko je vodil rimske vojake, da so aretirali Jezusa. Evangelij navaja, da je bil Jezus takrat že v nebesih in da je bil križan na križu Juda in ne Jezus.