Rojen:5.
Umrl v starosti: 63
Poznan tudi kot:Sveti evangelist Marko
Rojena država: Libija
Rojen v:Cirena, Pentapolis v Severni Afriki, po koptski tradiciji
Znan kot:Avtor
Duhovni in verski voditelji
Družina:
oče:Aristopol
mati:Sveta Marija
Umrl dne: 25. aprila ,68
kraj smrti:Cirena, Libija, Pentapolis (Severna Afrika), zdaj Shahhat, Jabal al Akhdar, Libija
Vzrok smrti: Izvršitev
Nadaljujte z branjem spodajPriporočeno za vas
Arius Polikarp Kabir Benedikt iz NurzijeKdo je bil evangelist Marko?
Evangelist Marko je bil eden prvih izvirnih učencev Jezusa Kristusa. Najbolj si ga zapomnijo kot avtorja »Markovega evangelija« v »Svetem pismu«. Velja tudi za ustanovitelja »Aleksandrijske cerkve«, enega najpomembnejših škofovskih sedežev zgodnjega krščanstva. On je skupaj z drugim Jezusovim učencem, svetim Petrom, pridigal duhovnost in po Jezusovi smrti govoril po vsem svetu. Znano je, da je zavetnik levov, odvetnikov, farmacevtov, zapornikov in tajnic. Ljudje so Markovo drznost začeli povezovati z levovo, potem ko je predal evangelijsko sporočilo svetega Janeza Krstnika, ki ga je prejel od Jezusa in ga isto posredoval Marku v levovem glasu v puščavi. Marko je bil glavna priča mnogih čudežev, ki so se zgodili v času Jezusa Kristusa. Nekaj jih je omenil tudi v svojem evangeliju. Bil je tudi ustanovitelj prve krščanske šole v Egiptu. Še naprej je služil človeštvu vse do svoje smrti, potem ko so ga mučili in zaprli okoli leta 68 n.
Image Credit https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Grandes_Heures_Anne_de_Bretagne_Saint_Marc.jpg (Jean Bourdichon [Javna domena]) Zgodnje življenje in otroštvo Po zapisih se je Mark rodil okoli 5. leta našega štetja v Cireni v Pentapolisu v Severni Afriki. Aristopol je bil njegov oče. Dom njegove matere naj bi bil v Jeruzalemu in je služil kot središče krščanskega življenja. Po besedah ameriškega novozaveznega teologa in profesorja biblijskih študij Williama Lane se evangelist Mark identificira z Janezom Markom. Označen je tudi kot bratranec Barnabe, enega prvih vidnih krščanskih učencev v Jeruzalemu. Veljalo je tudi, da je bil eden od 'sedemdeset učencev', ki jih je poslal Jezus Kristus. Mnogi so tudi računali, da je to človek, ki je nosil vodo v hišo, kjer je bila 'Zadnja večerja'. Med številnimi možnimi identitetami je veljal za človeka, ki je tekel gol, ko so Jezusa aretirali. Vendar v zgodovini ni dovolj zapisov, ki bi potrdili katerega koli od teh. Nadaljujte z branjem spodaj Zgodnja kariera O njegovem mladostnem življenju ni veliko podatkov. Vendar je bilo v prvih zapisih ugotovljeno, da je Mark zapustil svoj rodni kraj, da bi sledil svetemu Pavlu. Kasneje se je pridružil svetemu Petru in z njim delal kot misijonar. Znano je bilo tudi, da je Barnaba spremljal v Antiohijo in sodeloval tudi z njim. Sveti Peter je bil nekoč ribič, kmalu pa je bil na misiji, da bi našel Cerkev. Po »Evzebiju Cezarejskem« je Herod Agripa Petra leta 41 aretiral Petra, da bi ga po »pashi« usmrtili. Vendar so ga angeli čudežno rešili in pobegnil v Antiohijo. Nato je potoval v različne cerkve v Pontu, Galatiji, Aziji in Kapadokiji, preden je končno prišel v Rim. V Rimu je spoznal svetega Marka in ga naredil za spremljevalca. O Markovem življenju pred srečanjem s Petrom ni povezovalne časovnice. Enkrat je s Pavlom potoval v Malo Azijo, hkrati pa so bili primeri, ko je potoval z Barnabo. Spoznal je Petra in delal kot njegov tolmač. Napisal je tudi evangelij, ki je temeljil na številnih pridigah Petra po 'apostolskem očetu Papiju iz Hierapolisa.' Kariera Po Jezusovem vnebovzetju sta Peter in Mark svoje življenje posvetila pridigom krščanstva in duhovnosti po vsem svetu. Okoli leta 49 n.š. se je Mark odpravil v egiptovsko Aleksandrijo in ustanovil 'Aleksandrijsko cerkev.' Potem ko je ustanovil cerkev v Aleksandriji, je obiskal čevljarja po imenu Anianus, da bi popravil čevlje. Anianus si je med popravljanjem Markovih čevljev po nesreči porezal prst. Mark je pobral kos gline, ga pljunil in ga enako nanesel na prst čevljarja, ko je molil k Jezusu, naj mu zaceli rano. Rana se je v nekaj sekundah popolnoma zacelila. Po tem čudežu je Anianus prosil Marka, naj ga nauči vse o krščanstvu in Jezusu. Obljubil je, da bo širil sporočilo svojim otrokom in vsem drugim. Pravzaprav je Anianus sam postal škof v egipčanski cerkvi. Tako je Marko po vsem svetu oznanjal čudeže in resnico krščanstva. Postal je tudi prvi aleksandrijski škof. Velja tudi za ustanovitelja krščanstva v Afriki. Nadaljujte branje Spodaj V »Markovem evangeliju« je bilo omenjeno, da je sveti Janez Krstnik vzkliknil pripravo Jezusove službe. Po 'evangeliju' se je njegov krik bolj zdel kot levji rjovec. Mark je prevzel odgovornost pošiljanja sporočila v drznosti in moči leva. Zato ga pogosto povezujejo z levom. Pravzaprav se je kot lev pojavil tudi v viziji preroka Ezekiela. Verjetno je zato simbol Marka evangelista krilati lev. V času svojega bivanja na zemlji je bil Mark priča veliko čudežev in mnogi so mu pripisali tudi. O nekaterih je pisal tudi v svojem evangeliju. Eden od čudežev se je zgodil, ko sta Mark in njegov oče potovala čez reko Jordan, ko sta ju srečala moški in samica leva. Bilo je le vprašanje časa, kdaj je Marko zaprl oči in molil k Jezusu in nenadoma sta oba leva padla na tla mrtva. Velik del svojega življenja je preživel v sodelovanju s svetim Petrom in širjenjem Jezusovega sporočila po sedmih morjih. Njegovo poslanstvo je bilo končano, potem ko je bil njegov evangelij zapisan na Papirusu. Osebno življenje in zapuščina Ni zapisov o Markovem zakonskem življenju. Svoje življenje je posvetil Jezusu in svoja sporočila prenašal v pisni ali govorni obliki. Po končanem poslanstvu se je Mark pozneje v življenju vrnil v Pentapolis. Od tam se je vrnil v Aleksandrijo. Vendar pa ga v Aleksandriji niso sprejeli pogani, ki so presojali njegove namene, da bi njihovo predanost prevzel od tradicionalnih bogov. Rečeno je, da so mu ti pogani leta 68 po Kristusu okoli vratu zavili vrv in ga vlekli po ulicah, kar je povzročilo njegovo smrt. Rečeno je, da je Marko v času svoje smrti videl angelske vizije in slišal Jezusov glas. Ostanke njegovega telesa so ukradli mornarji, ki so jih odpeljali v Benetke. Markovo baziliko so zgradili njegovi bhakte. Rečeno je, da je tudi po njegovi smrti čudežno ozdravljal ljudi, ko so molili. Mnogi ljudje so ga videli tudi v svojih vizijah. »Praznik svetega Marka« katoliške cerkve in skupnosti vsako leto opazujejo in praznujejo 25. aprila. V krščanskih skupnostih, kjer je Janez Mark ločena identiteta od Janeza Evangelista, se isto praznuje 27. septembra. Številne slike in umetnine so mu posvečene. Pogosto je upodobljen tako, da piše ali drži svoj evangelij ali kot škof na prestolu, obkroženem z levi.
