Rojstni dan: 26. novembra ,1182
Umrl v starosti: 43
Sončni znak: Strelec
Poznan tudi kot:Frančiška Asiškega, Giovannija di Pietra di Bernardoneja
Rojena država: Italija
Rojen v:Assisi, vojvodstvo Spoleto, Sveto rimsko cesarstvo
Znan kot:Ustanovitelj reda manjših bratov (frančiškanov)
Teologi Italijanski moški
Družina:
oče:Pietro di Bernardone
mati:Pica de Bourlemont
Umrl dne: 3. oktober ,1226
kraj smrti:Assisi, Marke, Papeška država;
Nadaljujte z branjem spodajPriporočeno za vas
Alphonsus Liguori Papež Gregor I Maria Gaetana A ... BonaventuraKdo je bil sveti Frančišek Asiški?
Sveti Frančišek Asiški je bil ena najbolj častih verskih osebnosti v zgodovini krščanstva. Bil je ustanovitelj Reda manjših bratov, bolj znanega kot frančiškani. Rodil se je nekje v začetku leta 1180. leta kot uspešen trgovec s svilo v Assisiju, v zgodnji mladosti je vodil zelo živahno življenje; ko pa je prejel klic, se je odrekel vsemu, da bi živel v revščini. Živel je le 44 let; toda v tako kratkem obdobju je okoli sebe zbral na tisoče mož in žensk, ki so se odrekli vsemu, da bi sledili Kristusovi poti. Za moške je ustanovil red manjših bratov; za ženske red svete Klare; za gospodinjstva pa tretji red svetega Frančiška. Približno dve leti pred smrtjo je v verskem zanosu prejel stigme in postal prva zabeležena oseba, ki je to storila. Kmalu po njegovi smrti ga je papež kanoniziral in je bil imenovan tudi za zavetnika Italije.
Priporočeni seznami:Priporočeni seznami:
Znani modeli vlog, ki bi jih radi spoznali Znani ljudje, ki so naredili svet boljši
Image Credit https://commons.wikimedia.org/wiki/File:San_Francisco_de_As%C3%ADs,_por_Jos%C3%A9_de_Ribera.jpg (Jusepe de Ribera / javno dobro)
Image Credit http://stfrancischapin.org/ 
Ti,Volja Vrnitev domov Leta 1203 se je Frančišek vrnil v Assisi, boleč in boleč. Ko si je opomogel, je začel voditi svoje staro življenje; a kmalu se je pokazalo, da njegovo srce ni več v tem. Sprememba je postala bolj izrazita, ko je nekega dne srečal gobavca. V svojih prejšnjih dneh bi Frančišek zagotovo v naglici zapustil kraj. Tokrat se je, čeprav je bil sprva odganjan, obvladal in se izkrcal s konja, da bi ga objel in poljubil. Pozneje je dejal, da je, ko je to počel, v ustih občutil sladkost. Po mnenju nekaterih učenjakov je gobavca videl kot simbol moralne vesti, drugi pa verjamejo, da ga je videl kot Jezusa brez beleženja zgodovine. Kakor koli že, po tem se je njegov življenjski slog popolnoma spremenil in počutil se je svobodnega. Konec leta 1205 se je skušal pridružiti papeškim silam pod grofom Gentilejem proti cesarju Frideriku II v Apuliji. Tudi tokrat je bil oblečen v najboljše; njegov oklep je bil okrašen z zlatom, plašč pa iz najboljše svile. Toda na bojišče ni nikoli prišel. Le dan po tem, ko je začel svojo pot, je dobil vizijo. V njem mu je Bog naročil, naj se vrne v Assisi in počaka na njegov klic. Frančišek se je spoštoval božanski red in se vrnil v Assisi, kjer je hrepenel po zmerjanju in ponižanju ter očetovi jezi, ker je zapravil denar za oklep. Nadaljuj branje spodaj Od zdaj naprej se je začel bolj osredotočati na Boga, manj na očetove posle. Ob obisku oddaljenih gorskih umikov ali starih tihih cerkva je zdaj začel veliko časa namenjati molitvi in negi gobavcev. Takrat je bil v zgodnjih dvajsetih letih. Nekdaj je odšel na romanje v Rim, kjer je izpraznil torbico ob grobu sv. Petra. Da bi se preizkusil, si je nato zamenjal oblačila z revnim ubogim in se pridružil beračem v baziliki svetega Petra ter prosil za hrano. Nekega dne je po vrnitvi v Assisi molil pred razpelom v zapuščeni cerkvi San Damiano. Naenkrat je zaslišal Kristusov glas, ki je rekel: 'Pojdi, Frančišek, popravi mojo hišo, ki kot vidiš propada.' Frančišek jo je dojel dobesedno, ker je bila cerkev, v kateri je molil, pravzaprav v ruševinah. Nato je odšel v očetovo trgovino in zložil nekaj dragih draperij, nato pa odšel v Foligno, takrat pomembno trgovino, in prodal tako draperijo kot svojega konja. Duhovniški duhovnik ni hotel vzeti zlata, ker se je bal očetove jeze. Njegov oče je bil resnično jezen. Frančiška je odpeljal do škofa in zahteval, da ne le vrne denar, temveč se odreče dediščini. Frančišek se je slekel in z veseljem izjavil, da ni več sin Pietra di Bernardoneja in edini oče, ki ga je prepoznal, je bil Oče v nebesih. Oblečen v krpe, je šel v gozd in pustil vse za seboj. Novo življenje Frančišek je zdaj taval med hribi Asiza, prepeval hvalnice in molil. Potem je nekaj časa delal kot školj v bližnjem samostanu, preden se je končno vrnil v Assisi; kajti še vedno je moral zgraditi cerkev San Damiano. Tokrat je svoje delo končal tako, da je prosil za kamenje in nato cerkev z lastno roko obnovil. Kasneje je na enak način zgradil cerkev sv. Petra in Marije Angelske, obe v bližini Assisija. Ves čas je nadaljeval z negovanjem gobavcev. 24. februarja 1208 je v svoji koči blizu Svete Marije zaslišal duhovnika, ki je bral evangelij. Govorilo je, da privrženci Jezusa Kristusa ne bi smeli imeti ničesar; ne dveh tunik, dveh čevljev ali palice ali skripte, zato bi se morali gibati in spodbujati ljudi k kesanju. Nadaljuj branje spodaj Zdelo se je, da so mu te besede namenjene neposredno in takoj je zavrgel malo posvetnega blaga, ki ga je imel, in dobil grobo volneno tuniko, ki so jo za pokrivanje telesa uporabljali najrevnejši revni. Nato je začel oznanjati Božje kraljestvo. Nastavitev naročila Leta 1209 se je okoli Frančiška začela zbirati skupina privržencev. Prvi se mu je pridružil Bernard iz Quintavalle, premožni poslovnež in pravnik. Naslednji je bil Peter iz Cattanea, znani kanonik. Toda še vedno ni bil prepričan v Božjo voljo. Da bi našel smer, je naključno odprl Biblijo in vsakič se je odprla na straneh, kjer je Kristus prosil svoje privržence, naj zapustijo vse in mu sledijo. Frančišek in njegovi privrženci so zdaj začeli živeti kot 'bratje mladoletniki' ali manjši bratje v zapuščeni hiši v koloniji gobavcev blizu Assisija. Leta 1209 je Frančišek z enajstimi svojimi učenci odšel v Rim iskati dovoljenje za ustanovitev novega reda. Sprva ni želel, da se je papež strinjal, da bo neformalno sprejel skupino in jih prosil, naj se vrnejo na uradni sprejem, ko jih bo več. . Vrnili so se leta 1210 in 16. aprila je papež Inocenc III uradno sprejel frančiškanski red. Po obredu so se vrnili v Porziuncolo, kjer so benediktinci iz Monte Subasia prenesli kapelo svete Marije Angelske v nov red. Frančišek in njegovi bratje so zdaj začeli oznanjevati v Umbriji. Pritegnil je veliko privržencev in eden izmed njih je bil Clair iz Assisija. 28. marca 1212 je odšla od doma, da bi se pridružila frančiškanskemu redu z nekaj drugimi damami. Frančišek je zanje ustanovil red ubogih dam, ki je v cerkvi San Damiano naselil nove redovnice. Kasneje se je preimenoval v klarise. Oblikoval je tudi tretji red bratov in sester pokore za gospodinjstvo. Zdaj je začel pošiljati pridigarje v druge kraje Italije. Jeseni 1212 se je sam odpravil v Jeruzalem; vendar se je moral vrniti, ko je njegova ladja zašla v slabo vreme. Naslednje leta 1214 je odpotoval v Španijo, da bi pridigal Mavrom; a bolezen se je zaradi njega še enkrat vrnila. Leta 1219 se je pridružil četrtemu križarskemu pohodu, kjer je hodil skozi bojno črto, da bi spoznal egiptovskega kralja. Čeprav je bil kralj močno navdušen, Frančiškova namera ni obrodila. Poleg tega se je moral vrniti v Italijo, ker so med njegovimi brati začele izbruhati težave, ki jih je zdaj na tisoče. Nadaljujte z branjem spodaj Zagotavljanje institucionalne strukture Do zdaj je Frančišek red držal po svoji osebnosti; zdaj pa je menil, da je treba oblikovati podrobnejša pravila. Zato se je po vrnitvi na sedež Reda v Porziuncoli odločil oblikovati številna pravila. Znani kot 'Pravilo brez papeškega bika' (Regula prima, Regula non bullata), so redu zagotavljali več institucionalne strukture. Toda papeževe odobritve niso uspeli dobiti. 29. septembra 1220 je Frančišek vodstvo reda predal bratu Petru Cataniju in ob njegovi smrti nekaj mesecev kasneje bratu Eliasu. Vendar se je še naprej vključeval v vodenje reda. Približno leta 1222 je Frančišek spremenil „Pravilo brez papeškega bika“, da je napisal „Drugo pravilo“ ali „Pravilo z bikom“, in določil predpise o različnih vidikih, kot so vstop v red, disciplina in pridiganje. 29. novembra 1223 jo je odobril papež Honorij III. Frančišek se je zdaj, ko je opravil svojo nalogo, umaknil iz zunanjega sveta. 24. septembra 1224, ko je molil na gori Verna, da bi se pripravil Mihael, je videl serafa, ki mu je dal dar stigmatizacije, pet Kristusovih ran. V trpljenju so ga najprej odpeljali v različna mesta, kot so Siena, Cortona, Nocera. A ko se rane niso zacelile, so ga pripeljali nazaj v svojo kočo ob cerkvi sv. Marije v Porziuncoli. Ko se je zavedal, da so njegovi dnevi odšteti, je Frančišek zadnje dni narekoval svojo duhovno zavezo. Smrt in zapuščina Sveti Frančišek je živel še dve leti, trpel zaradi nenehnih bolečin in slepote. Umrl je s petjem 142 psalma zvečer 3. oktobra 1226. Nato je bil začasno pokopan v cerkvi San Giorgio v Assisiju. Papež Gregor IX. Ga je 16. julija 1228 razglasil za svetnika, 17. julija pa je položil temeljni kamen za baziliko svetega Frančiška v Assisiju. 25. maja 1230 je bil pokopan sveti Frančišek pod Spodnjo baziliko. Toda v strahu pred invazijo Saracenov je brat Elias svojo grobnico preselil na nerazkrito mesto, kjer je ostal skrit, dokler ni bil leta 1818 ponovno odkrit. Trivia Leta 1979 je papež Janez Pavel II. Frančiška Asiškega priznal kot zavetnika ekologije. 4. oktobra, na njegov praznik, imajo katoliške in anglikanske cerkve slovesnost, na kateri so živali blagoslovljene.
